Pastoralna Bele\u017eka<\/strong><\/p>\n GIAMPAOLO CREPALDI, NAD\u0160KOF – TR\u017dASKI \u0160KOF<\/strong><\/p>\n Predgovor<\/strong> Satan, njegov greh in njegovo delovanje<\/strong><\/em> 3. Katekizem katoli\u0161ke Cerkve nam s kratkimi in dragocenimi namigi ori\u0161e tudi satanov greh in greh ostalih demonov: “Sveto pismo govori o grehu teh angelov. Ta \u00abpadec\u00bb obstaja v svobodni izbiri teh ustvarjenih duhov, ki so radikalno in nepreklicno odklonili Boga in njegovo kraljestvo. Odsev tega upora najdemo v besedah sku\u0161njavca na\u0161im prvim star\u0161em: \u00abPostala bosta kakor Bog\u00bb (i Mz 3,5). “Nepreklicnost njihove izbire in ne pomanjkanje neskon\u010dnega bo\u017ejega usmiljenja je vzrok, da greh angelov ne more biti odpu\u0161\u010den. \u00bbPo padcu zanje ni kesanja, kakor ni kesanj za ljudi po smrti.\u00ab (Katekizem katoli\u0161ke Cerkve, \u0161t. 392,393). Te trditve v Katekizmu nas u\u010dijo, da \u017eivijo sedaj v stanju korenite in nepreklicne zavrnitve Boga. In ne samo to: “Sveto pismo izpri\u010duje pogubni vpliv njega, ki ga Jezus imenuje \u00abubijalca od za\u010detka\u00bb (In 8,44), ki je sku\u0161al celo Jezusa odvrniti od poslanstva, prejetega od O\u010deta. \u00abBo\u017eji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uni\u010dil hudi\u010deva dela\u00bb (1Jn 3,8). Glede na posledice je bilo najusodnej\u0161e med temi po\u010detji la\u017enivo zapeljevanje, ki je \u010dloveka zavedlo k nepokor\u0161\u010dini do Boga” (Katekizem katoli\u0161ke Cerkve, \u0161t. 394). Na tak na\u010din si satan in ostali demoni prizadevajo spodkopati in uni\u010diti vse vrednote, ki delajo \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje po\u0161teno: resnico, dobro, pravi\u010dnost, usmiljenje in ljubezen. V Knjigi modrosti beremo:\u00bbSmrt je stopila v svet po hudi\u010devi nevo\u0161\u010dljivosti, izkusijo pa jo tisti, ki sodijo v njegov dele\u017e” (Mdr 2,24). Pod istim na\u010delom Jezus Kristus opominja: “…Bojte se raj\u0161i tistega, ki more du\u0161o in telo pogubiti v peklenski dolini!” (Mt 10,28).<\/p>\n 4. Katoli\u0161ka vera nas u\u010di, da satan posku\u0161a nad \u010dlovekom izvajati svojo oblast in nadvlado. Ta nauk je Cerkev od nekdaj izpovedovala in oznanjala in Tridentinski koncil ga je potrdil v svojih sklepih, ki obravnavajo izvirni greh; ta nauk se izra\u017ea v liturgi\u010dnem obhajanju krsta in birme, kadar se pred izpovedjo vere vpra\u0161a kr\u0161\u010denca ali birmanca, ali se odpove hudi\u010du in vsem njegovim delom. Ta nauk je utemeljen v besedilih Sv. pisma, kjer je satan imenovan “vladar tega sveta” (prim. Jn 12,31; 14,30; 16,11), in celo “bog tega sveta” (2Kor 4,4). \u0160e druga imena se uporabljajo za opis njegovih odnosov s \u010dlovekom: Beelzebul (Belzebub) ali Belial, ne\u010disti duh, sku\u0161njavec, zloben in antikrist (Un 4,3). Sv. Peter ga primerja z rjove\u010dim levom (1Pt 5,8), Razodetje ga opisuje kot zmaja v 1. Mojzesovi knjigi je opisan kot ka\u010da. Velikokrat se uporablja izraz hudi\u010d, v italijan\u0161\u010dini diavolo iz gr\u0161kega diaballein, (od koder izhaja diabolos), kar pomeni povzro\u010diti uni\u010denje, lo\u010devati, obrekovati in zavajati. Poleg tega ga Sv. pismo istoveti s posamezno osebo, pa tudi z legijo: “\u00bbLegija mi je ime,\u00ab mu je odgovoril, \u00bbker nas je veliko,\u00ab tako vpijejo ne\u010disti duhovi Jezusu v Gera\u0161ki de\u017eeli (Mk 5 ,9); “hudi\u010d in njegovi angeli”, govori Jezus, ko opisuje poslednjo sodbo (prim. Mt 25,41).<\/p>\n 5. V Sv. pismu, zlasti v Novi zavezi preberemo opozrilo, da oblast in nadvlada satana in ostalih hudobnih duhov nista omejeni le na obmo\u010dje \u010dlove\u0161kega, pa\u010d pa se ti\u010deta celotnega sveta: “Mi vemo, …da ves svet ti\u010di v zlu” (lJn 5,19). Te besede apostola Janeza namigujejo tudi na satanovo navzo\u010dnost in navzo\u010dnost ostalih demonov v zgodovini \u010dlove\u0161tva, ta navzo\u010dnost se krepi sproti, ko se \u010dlovek in dru\u017eba oddaljujeta od Boga. Poleg tega, \u010de pozorno presodimo Kristusovo priliko o njivi, – njivo pa moramo razumeti kot svet -, o dobrem semenu in ljulki, nam bo jasno, da hudi\u010d seje zlo zato, da bi iz sveta izkoreninil dobro, ki je bilo tam \u017ee posejano (prim. Mt 13,38s). Dobro seme pa je treba gojiti in ga budno nadzorovati (prim. Mt 26,41; lPt 5,8), s postom (prim. Mt 17,21) in molitvijo: \u00bbTa rod (demonov) se lahko iz\u017eene le z molitvijo.\u00ab (Mk 9,29) .<\/p>\n Kristusova zmaga nad Satanom<\/strong><\/em> 7. Popolnoma se zanesimo na to pomembno kr\u0161\u010dansko resnico: tudi \u010de sta satanova oblast in nadvlada mo\u010dni, nikoli ne bosta mogli izni\u010diti na\u0161e svobode in na\u0161e odgovornosti kakor tudi ne bosta mogli zatajiti na nepopravljiv na\u010din Kristusovega odre\u0161enjskega delovanja. To zelo lepo pojasnjujejo besede, ki jih je Jezus namenil Petru ob za\u010detku pasijona: \u00bbSimon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor p\u0161enico. Jaz pa sem molil zate, da ne ope\u0161a tvoja vera\u00bb (Lk 22,31-32). V O\u010dena\u0161u nas Jezus opozarja, da moramo, zato da bi se re\u0161ili svojega polo\u017eaja izpostavljenosti sku\u0161njavam hudobnega duha, zaupno in vztrajno moliti. S pro\u0161njami O\u010detu v Jezusovem duhu moramo glasno izpri\u010devati svojo vero: Gospod stori, da ne bomo podlegli sku\u0161njavi, temve\u010d re\u0161i nas hudega in hudobnega duha!<\/p>\n 8. Celotno zgodovino \u010dlove\u0161tva lahko upo\u0161tevamo v funkciji odre\u0161enja, ki prina\u0161a Kristusovo zmago nad \u00abvladarjem sveta\u00bb (In 12,31; 14,30; 16,11). \u00abGospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu slu\u017ei!\u00ab (Lk 4,8), re\u010de Kristus satanu. Na enem izmed najte\u017ejih korakov svojega poslanstva tistim, ki so ga celo obsojali, da preganja demone v Belcebubovem imenu, Jezus odgovarja s temi, hkrati preprostimi in tola\u017eilnimi besedami: \u00bbVsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opusto\u0161eno in nobeno mesto ali hi\u0161a, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala. \u010ce torej satan izganja satana, je proti sebi razdeljen – kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? … \u010ce pa jaz z Bo\u017ejim Duhom izganjam demone, potem je pri\u0161lo k vam Bo\u017eje kraljestvo\u00bb (Mt 12,25-28). Iz pisma Hebrejcem spoznamo, da je bil Kristus del \u010dlove\u0161kega rodu vse do kri\u017ea \u00abda bi s smrtjo onemogo\u010dil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudi\u010da, in odre\u0161il tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse \u017eivljenje vklepal v su\u017enost\u00bb (Heb 2,14s).<\/p>\n Pastoralone smernice<\/strong><\/em> 10. \u0160e posebej naj se duhovniki pri opravljanju svoje slu\u017ebe dr\u017eijo spodaj navedenih pastoralnih smernic, ki so jih po objavi liturgi\u010dnih knjig modro pripravili italijanski \u0161kofje in obravnavajo obred eksorcizma: Obred eksorcizma: smernice<\/strong><\/em> 12. Za izvr\u0161evanje te Cerkvene slu\u017ebe so po bo\u017ejem pravu poklicani v prvi vrsti \u0161kofje – “Postavil jih je dvanajst, da bi bili z njim in bi jih po\u0161iljal oznanjat ter bi imeli oblast izganjati demone\u00bb (Mk 3, 14-15) – in z njimi tudi duhovniki, ki so od \u0161kofa prejeli eksplicitno naro\u010dilo, naj delajo eksorcizme. To morajo biti duhovniki, ki se odlikujejo po pobo\u017enosti, znanju, previdnosti in neopore\u010dnosti \u017eivljenja (prim. ZCP. 1172 \u00a71 in 2). Duhovniki esorcisti lahko sprejmejo posameznike, vendarle v mejah mo\u017enosti, ki jim jih je predstavil njihov \u017eupnik ali drug duhovnik, in so poklicani k delovanju po pravilih, ki so napisana pod \u0161tevilkami 13-19 v novem Obredniku eksorcizmov (De exorcismis et supplicationibus quibusdam). Duhovniki, ki jim je zaupana stalna slu\u017eba eksorcista ali slu\u017eba \u00abad actum\u00bb, morajoto slu\u017ebo opravljati previdno in vedno pod vodstvom \u0161kofa svoje \u0161kofije, kateremu bodo redno poro\u010dali o opravljanju svoje slu\u017ebe. Esorcistu je prepovedano svojo slu\u017ebo raz\u0161iriti na nekoga drugega, tudi \u010de je duhovnik, kajti slu\u017eba eksorcista ne more nikoli biti poverjena drugemu. Duhovnikom, ki niso poobla\u0161\u010deni za opravljanje slu\u017ebe eksorcista, in laikom je prepovedano izgovarjati molitve za eksorcizem. Duhovniki, “ki niso eksorcisti\u00bb, lahko molijo za osvoboditev oseb od zla in hudega duha, ne smejo pa eksorcizirati. Tako imenovane molitve za ozdravljenje ali osvoboditev ne smejo nikoli prerasti v eksorcizem. \u0160kofijska skupina duhovnikov eksorcistov se pod vodstvom svojega moderatorja spopada z raznimi problematikami, ki so povezane z opravljanjem pastorale eksorcizma tako, da deluje na koordiniran in kolegialen na\u010din.<\/p>\n 13. Za molitev eksorcizma, tako v obliki pro\u0161nje kot v obliki ukaza, moramo slediti novemu obredniku De exorcismis et supplicationibus quibusdam, ki je bil objavljen z odlokom Kongregacije za bogoslu\u017eje in disciplino zakramentov 22. novembra 1998; v italijanskem prevodu ga je objavila CEI (Italijanska \u0161kofovska konferenca) 25. novembra 2001. Med eksorcizmom so dovoljene kretnje, ki so zna\u010dilno zelo zmerne, tako da eksorcizem \u00abka\u017ee vero Cerkve in prepre\u010duje, da bi ga razumeli kot \u010darovni\u0161ko ali vra\u017eeverno dejanje” (De exorcismis et supplicationibus quibusdam, \u0161t. 19). Obred mora potekati po pravilih pod \u0161t. 20-30 obrednika De exorcismis et supplicationibus quibusdam.<\/p>\n 14. Duhovnik eksorcist bo za\u010del obred eksorcizma \u0161ele takrat, ko bo dosegel moralno gotovost, da je osebek res obseden s hudim duhom, s pomo\u010djo kriterijev, ki so tradicionalno v navadi za ugotavljanje podobnih primerov (prim. De exorcismis et supplicationibus quibusdam, \u0161t. 1 6) in ob svetovanju izvedencev v medicini in psihiatriji ki so, v vlogi svetovalcev, sestavni del \u0160kofijske skupine duhovnikov eksorcistov. \u010ce so pri osebi prisotne du\u0161evne ali telesne motnje, duhovnik ne bo opravil obreda eksorcizma, kljub temu pa bo sprejel trpe\u010de osebe z usmiljenjem in jih bo priporo\u010dil Bogu. \u010ce gre za mladoletnike, je treba zahtevati pisno avtorizacijo star\u0161ev, ki morajo biti prisotni med celotnim potekom eksorcizma. Na \u0161kofijskega eksorcista se lahko obrnejo vsi verniki iz Tr\u017ea\u0161ke \u0161kofije. Samo izjemoma se lahko zate\u010dejo k \u0161kofijskemu eksorcistu tudi verniki iz drugih \u0161kofij, \u010de jih prej predstavi in jim da dovoljenje ordinarij, h kateremu spadajo. Pri upo\u0161tevanju posameznih primerov lahko tr\u017ea\u0161ki \u0161kof odstopi od tega pravila.<\/p>\n 15. Nekaterim laikom je dovoljeno, da podprejo eksorcista s svojo molitvijo. Nikoli pa ne smejo izgovarjati besed eksorcisti\u010dnih molitev. Kakor je to navedeno pod. \u0161t. 35 Splo\u0161nega uvoda obrednika De exorcismis et supplicationibus quibusdam, pa so verniki spodbujeni, naj vneto molijo na na\u010din, ki ga predvideva obred. Zaradi delikatnosti zadeve in spo\u0161tljivosti do posameznikov sta prepovedani navzo\u010dnost medijskih sredstev in njihova uporaba.<\/p>\n Molitve za ozdravljenje in osvoboditev<\/strong> 17. Da bi organizirali ob\u010destvene in javne molitve za ozdravljenje in osvoboditev je potrebno \u0161kofovo pisno dovoljenje. Te molitve ne smejo na noben na\u010din biti del darovanja evharistije, drugih zakramentov in liturgije ur. Prepovedano je blagoslavljati posameznike z zakramentom evharistije, da bi s tem dosegli njihovo ozdravljenje in osvoboditev od hudobnega duha.<\/p>\n 18. Javno izvajanje molitev za ozdravljenje in osvoboditev mora na svetih mestih voditi posve\u010den duhovnik; prav zaradi tega ne morejo zanje dati pobude in jih voditi lai\u010dni verniki; ti bodo morali tudi paziti, da ne bodo polagali rok ali izvajali kretenj, ki so pridr\u017eane posve\u010denim duhovnikom, in da ne bodo blagoslavljali predmetov ali oseb preko omejitev in pravil, ki jih s svojimi odlo\u010dbami postavlja Cerkev (Prim. Italijanska \u0161kofovska konferenca – CEI, Benedizionale, Rim, 1992, 18).<\/p>\n 19. Ne sme se darovati svetih ma\u0161, poimenovanih za ozdravljenje in osvoboditev, kajti vsaka sveta ma\u0161a je \u017ee kot taka vir ozdravljenja in osvoboditve. Lahko pa se sveta ma\u0161a za to uveljavi tako, da se daruje ma\u0161a poimenovana “Za vsako prilo\u017enost” (CEI, Messale Romano, Vatikan, 1983, 826 str.). Vedno je treba upo\u0161tevati, da mora biti sveta ma\u0161a strogo lo\u010dena od obreda eksorcizma; vanjo se ne sme vna\u0161ati nobena oblika eksorcizma. To velja tudi za ostale liturgi\u010dne molitve, kot so npr. obhajanje zakramentov, liturgija ur in \u010da\u0161\u010denje evharistije. 20. Ena tola\u017eilna gotovost podpira Cerkev: “…glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen” in “Bo\u017eji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uni\u010dil hudi\u010deva dela.” (In 16,11), (lJn 3,8). Kri\u017eani in vstali Kristus je dokazal, da je mo\u010dnej\u0161i od hudobca. Zmagi Kristusa nad hudi\u010dem se pridru\u017euje Cerkev, ki je po Kristusu podedovala mo\u010d izganjanja hudih duhov (prim. Mt 10,1 in slede\u010de). Cerkev izvaja to mo\u010d s pomo\u010djo vere v Kristusa in molitve (prim. Mk 9 ,29; Mt 17,19s), ki v specifi\u010dnih primerih lahko dobi obliko eksorcizma. V to zgodovinsko fazo Kristusove zmage se vrisuje perspektiva paruzije, drugega in dokon\u010dnega Kristusovega prihoda ob koncu zgodovine, proti kateremu je usmerjeno \u017eivljenje kristjana. Tudi \u010de je res, da se zemeljska zgodovina odvija \u0161e naprej pod vplivom \u00abduha, ki zdaj deluje – kot pravi sveti Pavel – v sinovih neposlu\u0161nosti\u00bb (Ef 2 ,2) , verniki vedo, da so poklicani k boju za kon\u010dno zmagoslavje Bo\u017ejega kraljestva: \u00abKajti na\u0161 boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mra\u010dnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebe\u0161kih podro\u010djih.\u00bb (Ef6, 1 2) .<\/p>\n Prevod: Jelka Daneu Cvelbar<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Esorcizem in molitve za osvoboditev Pastoralna Bele\u017eka GIAMPAOLO CREPALDI, NAD\u0160KOF – TR\u017dASKI \u0160KOF Predgovor 1. Po dolgi molitvi in zbranem razmisleku sem presodil, da je primerno objaviti to Pastoralno bele\u017eko, ki se ukvarja s tematiko prisotnosti in delovanja satana, proti kateremu se Cerkev bojuje in z vsem svojim bitjem nasprotuje njegovemu delovanju ter na specifi\u010den […]<\/p>\n","protected":false},"author":13,"featured_media":6291,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[48],"tags":[],"class_list":["post-6299","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novosti-5"],"yoast_head":"\n
\n1. Po dolgi molitvi in zbranem razmisleku sem presodil, da je primerno objaviti to Pastoralno bele\u017eko, ki se ukvarja s tematiko prisotnosti in delovanja satana, proti kateremu se Cerkev bojuje in z vsem svojim bitjem nasprotuje njegovemu delovanju ter na specifi\u010den na\u010din to po\u010dne z obredom eksorcizma (izganjanja hudi\u010da) in z molitvami za ozdravljenje in osvoboditev. \u017de pred nekaj meseci sem poskrbel za imenovanje skupine duhovnikov, ki sem jih usposobil za to delikatno slu\u017ebo. To, kar me je predvsem prepri\u010dalo, naj se podam na to pot, je bila zavest, ki je dozorevala na \u0161tevilnih sre\u010danjih, da obstaja precej\u0161nje \u0161tevilo oseb, ki trpijo zaradi hudi\u010da in prosijo Cerkev za duhovno slu\u017ebo in molitev. Poleg tega tudi nekatere raziskave – in sicer javne – prikazujejo na\u0161e ozemlje kot naseljeno z ljudmi, ki se predajajo satanizmu. Vsekakor, ne glede na nekatere podatke, ki so iz razumljivih razlogov te\u017eko preverljivi, ni nobenega dvoma o tem, da obstaja pastoralna nujnost priti naproti ljudem, ki prosijo Cerkev za milost molitve, da bi pridobili du\u0161evno zdravje ter ponovno na\u0161li \u017eivljenjsko vedrino in mir. Pri tej pastoralni izbiri mi je vlil pogum predvsem Jezusov stavek: “Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba” (Lk 1 0,18). Izgovoril ga je v trenutku, ko so u\u010denci U\u010deniku vzhi\u010deno pripovedovali o sadovih svojih prvih misijonarskih izku\u0161enj. Ko sem razmi\u0161ljal o teh Gospodovih besedah, sem predvsem dojel, da je oznanjenje Bo\u017ejega kraljestva vedno zmaga nad satanom, drugi\u010d pa, da je gradnja tega kraljestva nenehno izpostavljena pastem, ki jih postavlja hudobni duh. To je sodobnemu \u010dasu zelo primeren poduk, s sposobnostjo opozarjanja na zna\u010dilnost bojevanja, ki izrazito ozna\u010duje kristjanovo \u017eivljenje v Cerkvi. (Prim. Ap 12,7). Pri pisanju te Bele\u017eke sem se pogosto skliceval na Katekizem katoli\u0161ke Cerkve, ki se posve\u010da tej temi predvsem na \u0161tevilkah 391-395.<\/p>\n
\n2. Kdo je satan? Sv. pismo nam pomaga pri odgovoru na takO zastavljeno vpra\u0161anje s posredovanjem nekaterih dragocenih prvin. V pismu sv. Jude je namre\u010d zapisano: “Tudi angele, ki niso obvarovali svoje oblasti, ampak zapustili svoje bivali\u0161\u010de, hrani ve\u010dno vklenjene v temi za sodbo velikega dne.” (Jud 1,6). V svojem drugem pismu nam sv. Peter govori o “angelih, ki so storili greh” in Bog “jih je strmoglavil v podzemlje in jih dal v verige mra\u010dnega brezna, da bodo zastra\u017eeni do sodbe.” (2Pt 2,4). Bog jih je strmoglavil v podzemlje zaradi njihove svobodne odlo\u010ditve, da se odpovejo Bogu: “… kajti hudi\u010d gre\u0161i \u017ee od za\u010detka…” (1 Jn 3,8); \u00abOn je bil od za\u010detka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori la\u017e, govori iz svojega, ker je la\u017enivec in o\u010de la\u017ei. (in 8,44). Vse te svetopisemske podatke je ovrednotilo izro\u010dilo Cerkvenega nauka, ki ga Katekizem katoli\u0161ke Cerkve takole strne: “Zadaj za to odlo\u010ditvijo (izbiro) nepokor\u0161\u010dine na\u0161ih prvih star\u0161ev obstaja glas, ki zapeljuje, nasprotuje Bogu in ju iz nevo\u0161\u010dljivosti privede do padca v smrt. Sveto pismo in izro\u010dilo Cerkve vidita v tem bitju padlega angela, imenovanega satan ali hudi\u010d. Cerkev u\u010di, da je bil to najprej dober angel, ki ga je ustvaril Bog. \u00bbDiabolus enim et alii daemones a Deo quidem natura creati sunt boni, sed ipsi per se facti sunt mali – Hudi\u010d in drugi zli duhovi so ustvarjeni od Boga po svoji naravi kot dobri, a so sami od sebe postali zlobni” (\u0161t. 391).<\/p>\n
\n6. Temni scenarij, ki ga zarisujeta satanova navzo\u010dnost in njegovo delovanje, nas ne sme pogrezniti v obup in v strah, kajti vera Cerkve nas u\u010di: “Vendar pa satanova mo\u010d ni neskon\u010dna. Satan je samo ustvarjeno bitje, mo\u010dno zaradi tega, ker je zgolj duh, toda \u0161e vedno samo ustvarjeno bitje: graditve bo\u017ejega kraljestva ne more prepre\u010diti. \u010ceprav satan deluje v svetu s sovra\u0161tvom zoper Boga in njegovo kraljestvo v Jezusu Kristusu in \u010deprav njegovo delovanje povzro\u010da veliko \u0161kodo – duhovne in posredno tudi fizi\u010dne narave – za vsakega \u010dloveka in za dru\u017ebo, vendar to delovanje dopu\u0161\u010da bo\u017eja previdnost, ki z mo\u010djo in blagostjo usmerja zgodovino \u010dloveka in sveta. Bo\u017eje dopu\u0161\u010danje hudi\u010devega delovanja je nemajhna skrivnost, toda vemo, \u00abda njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu\u00bb (Rim 8,28)” (Katekizem katoli\u0161ke Cerkve, \u0161t. 395). Iz vere prihajata tola\u017eilna lu\u010d in sporo\u010dilo upanja, ker nas vera u\u010di, da satan ne more ovirati gradnje Bo\u017ejega kraljestva, v katerem se bosta na koncu v celoti izpolnili O\u010detova pravi\u010dnost in njegova ljubezen do bitij, ki jih je ustvaril, \u010deprav satanovo delovanje povzro\u010da veliko \u0161kode posameznikom in dru\u017ebi. Lahko celo re\u010demo s sv. Pavlom, da hudobni duh s svojim po\u010detjem prispeva k dobremu (prim. Rim 8,28) in da tudi to slu\u017ei za gradnjo ve\u010dne slave izvoljenih (prim. 2 Tm 2,10).<\/p>\n
\n9. V obzorju teh pomembnih svetopisemskih naukov in Cerkvenega nauka je zelo primerno opozoriti na nekatere pastoralne smernice splo\u0161ne narave, ki so zelo koristne, zlasti za nas du\u0161ne pastirje pri opravljanju na\u0161e slu\u017ebe. Predvsem je pomembno, da so na\u0161e kr\u0161\u010danske skupnosti o zgoraj omenjenih tematikah v kr\u0161\u010danskem nauku podu\u010dene strogo teolo\u0161ko in pastoralno modro tako, da se najbolj poudari zlasti Kristusova zmaga nad demonsko stvarnostjo. Drugi\u010d: kr\u0161\u010danske skupnosti morajo biti podu\u010dene in pripravljene sprejeti z ljubeznijo in spo\u0161tovanjem tistega, ki ga na tak ali druga\u010den na\u010din imajo za povezanega z okoli\u0161\u010dinami, ki jih lahko pripi\u0161ejo delovanju hudobnega duha, kadar pride k njim, da bi dobil podporo, nasvet in pomo\u010d. Prav pomanjkanje pravega sprejetja pogosto potisne take trpe\u010de osebe v neizogibnost, da i\u0161\u010dejo razumevanja drugje in tvegajo, da bodo utrpele psihofizi\u010dno in du\u0161evno \u0161kodo, pogosto zelo te\u017eke narave. Tretji\u010d pa je treba take osebe povabiti, naj zaupajo v Jezusa Kristusa, kajti “V nikomer drugem ni odre\u0161enja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi re\u0161ili.\u00ab” (prim. Apd 4, 12). \u010cetrti\u010d: treba jih je vplesti v osebno in u\u010dlove\u010deno izku\u0161njo vere, ki ji dajejo ritem pobo\u017ena molitev, poslu\u0161anje in sprejemanj Bo\u017eje besede, udele\u017eba pri zakramentih, zlasti pri evharistiji in spovedi, in usmiljena zavzetost za revne in trpe\u010de. In kon\u010dno ter v primeru, kadar se prepri\u010damo, da na\u010drtovano ravnanje ni rodilo pri\u010dakovanih sadov, ali da ne gre za du\u0161evno bolezen, moramo take ljudi opozoriti na mo\u017enost sre\u010danja z duhovnikom eksorcistom.<\/p>\n
\na. “vernike modro in previdno opozarjati, naj ne i\u0161\u010dejo senzacije in naj se izogibajo bodisi neumni lahkovernosti, ki odkrije hudi\u010dev poseg v vsaki anomaliji in vsaki te\u017eavi, kakor tudi racionalisti\u010dnim predsodkom, ki vnaprej izklju\u010dujejo sleherni poseg hudobnega duha v svetu;
\nb. opozarjati vernike na nevarnost, ki izhaja iz knjig, televizijskih sporedov in informacij javnih ob\u010dil, ki za dobi\u010dek izkori\u0161\u010dajo \u0161iroko zanimanje za nenavadne ali nezdrave dogodke;
\nc. spodbujati vernike, naj se nikoli ne zatekajo k tistim, ki se ukvarjajo z magijo ali izjavljajo, da imajo okultno ali paranormalno mo\u010d ali se jim zdi, da so dele\u017eni posebnih sposobnosti. \u010ce bi bili v dvomu o morebitni navzo\u010dnosti hudi\u010devega vpliva, se moramo najprej obrniti na razsodnost duhovnikov eksorcistov in na milostno oporo, ki nam jo ponuja Cerkev, zlasti v zakramentih;
\n\u010d. predstaviti pristni pomen govorice, ki jo uporabljata Sv. pismo in Cerkveno izro\u010dilo in pomagati, da v kristjanih dozori pravilen pristop do satanove navzo\u010dnosti in delovanja v svetu;
\nd. opozarjati pri katehezi in v pridigah, da so vra\u017eevernost, magija in toliko bolj satanizem nasprotni \u010dlovekovemu dostojanstvu in racionalnosti in veri v vsemogo\u010dnega Boga O\u010deta in v na\u0161ega Odre\u0161enika Jezusa Kristusa” (Italijanska \u0161kofovska konferenca, Predstavitev obreda eksorcizmov, \u0161t. 8).<\/p>\n
\n11. Eksorcizem je javna in slovesna molitev Cerkve za zoperstavljanje hudi\u010devi oblasti. V Katekizmu katoli\u0161ke Cerkve preberemo slede\u010do definicijo: “Kadar Cerkev javno in z oblastjo prosi v imenu Jezusa Kristusa, da bi bila kaka oseba ali kak predmet zavarovan zoper vpliv hudobnega duha in odtegnjen njegovemu gospostvu, govorimo o eksorcizmu (zarotovanju, izganjanju hudega duha). (…) V preprosti obliki se eksorcizem uporablja pri kr\u0161\u010devanju. Slovesen eksorcizem, imenovan “veliki eksorcizem”, more izvr\u0161iti samo duhovnik s \u0161kofovim dovoljenjem” (\u0161t. 1673). Bistvo eksorcizma je ukaz, dan hudemu duhu v Jezusovem imenu, naj zapusti obsedenca ali naj kraje, stvari ali osebe osvobodi svoje navzo\u010dnosti. Pri eksorcizmu se torej hudobnega duha ne vpra\u0161a, hudobnemu duhu se ukazuje. To je zakramental, ki deluje ex opere operantis ecclesiae oziroma zaradi molitvene mo\u010di Cerkve, ki moli’. *
\n*V Kompendiju Katekizma katoli\u0161ke Cerkve pi\u0161e: “Zakramentali so sveta. znamenja, ki jih je ustanovila cerkev; po njih so posve\u010dene razli\u010dne \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine. Zakramentali vsebujejo molitev, ki jo spremljajo znamenje kri\u017ea ‘in druga znamenja” (\u0161t. 351).<\/em><\/p>\n
\n16. Medtem ko je eksorcizem slovesna in javna molitev opravljena ob avtoriteti Cerkve, so molitve za ozdravljenje in osvoboditev zasebne narave. Lahko jih moli vsakdo, ki \u017eeli zase ali za druge Gospoda prositi ozdravljenja in osvoboditve od zlega in od hudega duha, z zaupanjem v mo\u010d Svetega Duha. Kongregacija za kr\u0161\u010danski nauk je namre\u010d pred \u010dasom dolo\u010dila, da: “vsak vernik ima pravico moliti k Bogu za ozdravljenje”. Take molitve so primerno sestavljene v okviru popolne zvestobe katoli\u0161kemu nauku in dovolj pazljivo, da ne morejo zdrsniti v obliko, ki bi lahko rodila dvoumnost in nerazumevanje. Po mo\u017enosti naj bodo take molitve opravljene v zasebnem okolju in v majhnih skupnostih.<\/p>\n
\nZaklju\u010dek<\/p>\n